Rodoslovje odkriva in beleži osebne podatke o posameznikih in jih glede na sorodstvo med seboj združuje v rodbinske povezave v določenem času in prostoru. Pri tem proučevanju rodoslovec posega v zgodovino in povezuje rodbinsko zgodovino s splošno, zato mora poznati vsaj njene mejnike in značilnosti, kot so:

• Jezik in pisave, ki so uporabljene v arhivskem gradivu.
• Koledarji, ki so se razvili v različnih kulturah.
• Grbi in emblemi, ki so se uporabljali npr. na pečatih, medaljah, kovancih.
• Državna in cerkvena ureditev.
• Navade in običaji družbe.
• Pisni in drugi viri podatkov (npr. nagrobniki, votivni kamni, spomeniki).

Na spletu je zelo široka in raznovrstna ponudba vsakovrstnih rodoslovnih virov in orodij, ki se stalno posodablja in širi. Našli jih bomo, če bomo iskali po splošnih ključnih besedah kot so: rodoslovje, genealogy, family tree in podobno, ali pa bomo iskanje zožili po bolj specifičnih iskalnih pojmih. Pri rodoslovnem raziskovanju nastaja velika količina podatkov, ki jih je brez programske podpore težko urediti v smiselne celote kmalu po tem, ko rodoslovec razišče svoje bližnje sorodstvo.

V Sloveniji je še vedno priljubljen rodoslovni program Brother's Keeper (BK), ki ga društvo tudi priporoča svojim članom zlasti zaradi skupne obdelave nekaterih podatkov. Pred drugimi ima prednost tudi zaradi prevoda v slovenski jezik in zaradi podpore posebnih znakov naše abecede. Med sodobnejšimi programi te zahteve izpolnjujeta tudi med ljubiteljskimi rodoslovci najbolj razširjen program na svetu: Family Tree Builder (FTB) družbe My Heritage, GRAMPS in morda še kateri. Izbira rodoslovnega programa je odvisna od potreb rodoslovca, ki ga naj pri izbiri vodi zlasti dejstvo, da program omogoča izvoz podatkov v izmenjalnem formatu GEDCOM.

Postopek za nalaganje programa BK5 s spleta je predstavljen v dveh delih – nalaganje in prirejanje. Postopek je opisan tudi na strani Slovensko rodoslovje, kjer so številne druge koristne povezave.

Med referenčnimi datotekami je priljubljen indeks računalniško evidentiranih oseb in računalniško obdelanih družin oz. porok. Omembe vreden je spisek krajev , ki nudi več kot bi sklepali po naslovu. Dobro je poznati  in upoštevati društvena priporočila za rodoslovno delo.

Kažipot na mnoge rodoslovne vire so na svojih straneh ponudili nekateri aktivnejši rodoslovci. Najbolj popoln svetovni rodoslovni kažipot je zagotovo www.cyndislist.com. Med domačimmi viri naj samo za vzorec omenimo SiStory, kjer so objavili nekaj posebnih številk časopisa Drevesa,  DLib, kjer je med drugim objavljen Leksikon Dravske banovine, in Kamra (Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin).

Za iskanje oseb v tujini so na voljo svetovna skladišča rodoslovnih podatkov kot so MyHeritage SuperSearch^TM, Ancestry ali FamilySearch. Med slednjimi je samo FamilySearch brezplačen. Med evropskimi sta verjetno najbolj popularni francoska stran Geneanet in stran nemškega združenja. V podporo iskanju prednikov preko Svetovnega spleta in trajno hranjenje osebnih podatkov, ki so značilni za rodoslovje, pa se vedno bolj vključujejo spletni velikani kot sta Google in Facebook, ki hranita o svojih uporabnikih številne osebne podatke, ki bodo vir bodočih rodoslovcev. 

Rodoslovje ali genealogija ni mlada veda. Najstarejše rodoslovno delo so knjige svetega pisma Stare zaveze. Največ starih rodovnikov pa je ohranjenih iz starega veka za vladarske rodbine in plemstvo. Rodoslovne raziskave so še ena stvar, ki je v moderni dobi dostopna vsakomur. Naj vam napotki na naših spletnih straneh dobro služijo.