Rodoslovje je veda, ki temelji na zbiranju podatkov. Zato je zelo pomembno, da so zbrani podatki kar se da natančni in opremljeni z dodatnimi informacijami, da bodo koristni tudi tretjim osebam oz. deležnikom, ki bodo zbrane podatke morebiti obdelovali tudi v časovnem obdobju, ki se ne ujema z obdobjem zbiranja podatkov.
Branje in tolmačenje podatkov bo v primeru upoštevanja standardov enostavnejše, hitrejše, prav tako pa se zmanjša možnost pojavljanja napak pri interpretaciji podatkov.
Pomembna je tudi relevantnost podatkov, ki je bolj zanesljiva v primeru upoštevanja standardov ter pravilnega navajanja virov in dokazov.
V rodoslovju ni točno določeno, koliko dokazil potrebujemo, da je naše raziskovanje ustrezno oplemeniteno z dokazi. Namesto tega nam rodoslovni standard pomaga ugotoviti, ali so naša dokazila ustrezna in zanesljiva.

Pet ključnih elementov za trdnost rodoslovnega dokaza

Razumno izčrpna raziskava
Rodoslovec mora med raziskovanjem raziskati vse morebitne, potencialne vire in vestno preučiti vse razpoložljive vire. S tem zmanjšuje možnost, da bi neodkriti viri pripeljali do neutemeljenih prehitrih zaključkov in razvrednotili njegovo raziskovalno delo. Vključiti in raziskati je potrebno tudi vire, ki so v morebitnem nasprotju s pričakovanji in prvotno postavljenimi tezami.

Celostno in natančno navajanje virov
Rodoslovec z ustreznim navajanjem virov zagotovi zanesljivost vsebine raziskave in kakovost virov, ki so bili uporabljeni. Prav tako omogoči ponovitev in preverjanje posameznih korakov raziskave drugim raziskovalcem, kar povečuje zanesljivost njegovega dela in zmanjšuje dvom v raziskovalno delo (daje argumente). Argumenti brez zanesljivih virov med raziskovalci nimajo večje vrednosti. Večina rodoslovcev vanje dvomi in jih upravičeno zavrača.

Analiza in korelacija zbranih podatkov/informacij
Rodoslovec mora s kritično presojo relevantnih dokazov ter s postopki analize in korelacije zagotoviti ustrezno interpretacijo informacij in dokazov. Zagotoviti mora, da zaključki raziskave odražajo vse zbrane dokaze, s poudarkom na bolj kakovostnih med njimi.

Razrešitev morebitnih nasprotujočih si argumentov (dokazov)
Rodoslovec z razrešitvijo in utemeljitvijo morebitnih nasprotujočih si argumentov dodatno utemelji verodostojnost sprejetih zaključkov. V nasprotnem primeru zaključki raziskave ne morejo biti zanesljivi.

Utemeljeni in skladno zapisani zaključki
Rodoslovec mora poskrbeti, da so zaključki raziskave smiselni in skladni s pridobljenimi dokazi. S tem se izogne možnosti, da sklepi temeljijo na predsodku pristranskosti ali na neustrezni presoji dokazov. S tem prav tako pojasni, kako je preko dokazov oblikoval zaključke.

Sodoben slovenski rodoslovni standard je v pripravi. Zajemal bo vsa področja in korake rodoslovnega dela, kot so:

  • področje dokumentiranja,
  • področje raziskovanja (načrtovanje, zbiranje podatkov in razlaga na podlagi dokazil, DNK) in
  • področje oblikovanja zapisov in poročanja.

 

Ocena uporabnika: 5 / 5

Zvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivna

Slovensko rodoslovno društvo združuje rodoslovne raziskovalce vseh kategorij. Med nami so tako tisti, ki so komaj začeli svojo pot raziskovanja rodoslovnih korenin, tisti, ki se s tem hobijem ukvarjajo občasno, kot tudi tisti, ki jih brez zadrege lahko okličemo za strokovnjake področja. Vse med nami povezuje ljubezen do odkrivanja preteklosti svojih prednikov in potreba po druženju izmenjavi osebnih izkušenj in doživetji ob odkrivanju in raziskovanju zgodovine rodbin, ki jim pripadamo.

Ta stran je namenjena predstavitvi članov društva, da tudi širši javnosti predstavijo svoja znanja, dosežke in področja, ki jih raziskujejo kot rodoslovci. Poleg kontaktnih podatkov in znanj rodoslovci navajajo tudi geografska področja in priimke, ki jih pokrivajo znotraj svojih raziskovanj.

Raziskovalci so navedeni po abecednem redu priimkov (za ogled podrobnosti posameznih raziskovalcev je potrebno biti registriran uporabnik portala).

Med člani Slovenskega rodoslovnega društva je še veliko drugih izkušenih rodoslovcev. Svoje pripravljenost za sprejemanje raziskav po naročilu ne oglašujejo, se ne ponujajo, so pa pripravljeni svoje izkušnje deliti z drugimi. Če je potrebno kakšno nalogo opraviti za iskalca pomoči, se z njim vnaprej dogovorijo za obseg dela in stroškov. V okviru društva skušamo objavljati imena tistih, ki so posebej izkušeni na določenem področju in so za to področje zbrali že obsežno podatkovno zbirko.

Večina članov rezultate svojih raziskav posredujejo v društveno kumulativno referenčno zbirko. Indeks oseb in porok iz kumulativne zbirke je objavljen na spletu. Tam je podano tudi ime dajalca informacij. Če kdo po teh dveh indeksih ugotovi prekrivanje področja svojih raziskav, se lahko obrne neposredno na dajalca. S stališča rodoslovne stroke je zelo pomembno kako pridete do pridobljenih informacij. Nima vsaka pridobljena informacija enake teže in relevantnosti. Zato je zelo pomembno, da so pridobljeni podatki preverjeni in zanesljivi, kar v največji meri lahko zagotovi raziskovalec, ki je vir neposredno raziskal.

 

 

Ocena uporabnika: 5 / 5

Zvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivna

Slovenci imamo obsežno rodoslovno literaturo. V relativnem merilu smo morda celo med vodilnimi v svetu. Prvi rodoslovni priročnik je leta 1996 v angleškem jeziku z naslovom Researching Your Slovenian Ancestors izdala Branka Lapajne. Leta 1998 je Vasja Butina izdal Moj rodovnik, ki je bil kmalu razprodan. Leta 2004 je kot posebna številka časopisa Drevesa izšel Rodoslovni priročnik. Avtor Peter Hawlina ga je že dve leti pred tem objavil na spletu, kjer je isto leto izšel tudi v hrvaškem prevodu Nenada Labusa. Leta 2007 je ta priročnik v 5000 izvodih izdala Mladinska knjiga in leta 2009 v hrvaškem prevodu Mozaik knjiga. Leta 2004 je kot tretje obsežnejše delo izšla knjiga Rodoslovje Janeza Topliška.

Najobsežnejša rodoslovna literatura v slovenskem jeziku pa je časopis Drevesa. Med rodoslovno literaturo se uvršča še skoraj vse tisto, kar se je nabralo v knjižnici SRD, ki po rodoslovnih vsebinah prekaša slovenske knjižnice, morda tudi NUK. Med splošnimi zgodovinskimi viri, ki so v pomoč pri raziskavah, lahko rodoslovci najdejo spodaj navedeno literaturo, ki je vedno bolj dostopna tudi elektronsko, pobrskajo pa lahko tudi po portalih digitalnih virov (z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki):

  • Digitalna knjižnica Slovenije - DLib,
  • SiStory - portal slovenske zgodovine,
  • Kamra - digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin,
  • Evropska digitalna knjižnica Europeana,
  • Svetovna digitalna knjižnica - Library of Congress.

Med bogatimi elektronskimi zbirkami izpostavljamo za rodoslovje uporabne povezave na:

 

Zgodovina

Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi čas. Lipica, 29. maj - 1. junij 1996. SiStory

Golec B (2009) Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja – 1. del. Arhivi, 32,2, s. 283-338.

Grafenauer B (1962) Kmečki upori, Ljubljana, DZS 482 s.

Gruden, Josip (1911) Zgodovina slovenskega naroda I. Družba sv. Mohorja v Celovcu

Kos, Franc (1933) Gradivo za zgodovino Slovencev I-V. Znanstveno društvo, Ljubljana

Kos, Milko (1933) Zgodovina Slovencev. Jugoslovanska knjigarna Ljubljana

Lapajne, Ivan (1884) Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev.- JR Milic, Ljubljana

Orožen, Ignac (1854) Celska kronika (rodovnik Celjskih).- Tisk Julius Jeretin, Celje, 304 s.

Orožen, Ignac (1881) Das Bisthum ubd die Diözese, Lavant, IV, das Dekanat Tüffer ; Orožnova zgodovina dekanije Laško 8. prevod nemške izdaje iz leta 1881 Jože Maček, lat. vložke prevedel Franc Baraga) Celjska Mohorjeva družba, 2009, 313 s.

Valvasor, Janez Vajkard (1689) Slava Vojvodine Kranjske: Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes; Avtor(ji): Francisci, Erasmus (avtor, urednik); Vitezović-Ritter, Pavao (avtor dodatnega besedila); Sisentschelli, Jožef (avtor dodatnega besedila); Thalnitscher, Janez Gregor (avtor dodatnega besedila)

Vatovec, Fran (1929) Ob stoletnici "Slovenskega naroda" Vir: Kronika (Ljubljana), 1968, letnik 16, številka 3 Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

Vatovec, Fran (1929) Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do l. 1929. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. Ljubljana Časopis za zgodovino in narodopisje 1-2

Vilfan, S. (1961) Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Slovenska Matica, Ljubljana 1961 | ponatis 1996, 269 s.

Vilfan, S. (1996) Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Cankarjeva založba Ljubljana, 1996, 526 s.

 

Geografija

Dolinar FM, Gabrič A, Golec B, Kosi M, Nabergoj T, Rihtaršič M (2011) Slovenski zgodovinski atlas.- Ur. Bajt D, Vidic M, Ljubljana, Nova revija, 253 s.

Franciscejski kataster za Štajersko 1823-1869. Pokrajinski arhiv Maribor

Franciscejski kataster za Kranjsko 1823-1869. Zbirka listin, 1163-1868; Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani

Jakič, Ivan (1999) Vsi slovenski gradovi : leksikon slovenske grajske zapuščine, Ljubljana
Kos Dušan (2005) Vitez in grad. Založba ZRC

Smole, Majda (1986) Graščine na nekdanjem Kranjskem. DZS Ljubljana, 712 s.
Stopar Ivan (2008) Najlepši slovenski gradovi. Cankarjeva založba

Krajevni leksikon Dravske banovine (1937) Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine; Zveza za tujski promet zaa Slovenijo, Ljubljana, Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, Ljubljana

Krajevni repertorij za Slovenijo (1922) Naslovni oddelek Anončnega in informačnega zavoda Drago Beseljak & Drug, Ljubljana

Letopis Cerkve na Slovenskem (2000): stanje 1. januar 2000. Ecclesia catholica (Slovenija). Nadškofija Ljubljana, Ljubljana (popis župnij)

Juričič Čargo, Danijela in Liljana Žnidaršič Golec (2000) Vodnik po urbarjih Arhiva RS 2. zvezek; Urbarji v upravnih in rodbinskih fondih ter v delu fonda Terezijanski kataster,

Melik, Anton (1935) Slovenija I, 1. zvezek
Melik, Anton (1936) Slovenija I, 2. zvezek 
Melik, Anton (1939) O mestih na Slovenskem. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo
Melik, Anton (1939) Slovenija I in II, 1. zvezek

Rajšp V, A. Serše (2001), Slovenija na vojaškem zemljevidu.7 knjig, izdanih 1995–2001 faksimile t. i. jožefinskega vojaškega zemljevida za Slovenij (originali so v kartografski zbirki Vojnega arhiva na Dunaju) za obdobje 1763 in 1787

 

Slovarji

Bezlaj, France (1976-2007) Etimološki slovar slovenskega jezika. 3 knjige (A–J, XXX 235 str.), 1982 (K–O, 265 str.) in 1995 (P–S, XVI + 355 str.) Založba Mladinska knjiga v Ljubljani; slovar vzdržuje Inštitut za slovenski jezik: Marko Snoj (od leta 1981 dalje) in Metka Furlan (od leta 1983 dalje)

Bradač, Dr. Fr. (1926) Latinsko-slovenski slovar; Ljubljana; Spletni Latdict - latinsko angleški slovar

Janežič, Anton (1893) Slovensko-nemški slovar; Tretji natis; Celovec,1893. Dritte, vollstandig umgearbeitete und vermehrte Auflage bearbeitet von Anton Bartel, k. k. Gvmnasiallehrer in Laibach unter Mitwirkung der Collegen A. Kaspret, M. Petelin, I. Pichler, L, Pintar, M. Suhač, A. Tavčar. Druck und Verlag der Buch-druckerei der St. Hermagoras-Bruderschaft, Klagenfurt 1889, m 8 , 842 s.

Janežič-Bartel: Nemško-slovenski slovar. Četrta izdaja. (Deutsch-Slovenisches Handworterbuch von A. Janežič. Vierte Auflage, bearbeitet von A. Bartel.) Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu, uredil A. Bartel (v Ljubljani je to izdajo predelal, pomnožil in popravil na podlagi Pleteršnikovega slovarja in Levčevega pravopisa; v ostalem se nova izdaja naslanja na prejšnjo, pomagali so: prof. M. Pleteršnik, L. Pintar in A. Mikuš)

Keber, Janez (2008) Leksikon imen. Imenski priročnik - Onomastični kompendij. Celjska Mohorjeva družba, 936 s.

Spletni Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Spletni Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Verbinc, France (1979) Slovar tujk. Prva izdaja 1968 Ljubljana: Cankarjeva založba 770 s.

Wolf, Anton Alois, Matej Cigale (1860) Deutsch-slowenisches Wörterbuch.  Herausgegeben auf Kosten des hochwürdigsten Hernn Fürstbischofes; J. Blasnik, 1860

 

Alternativna zgodovina Slovencev

Bor, Matej, Jožko Šavli, Ivan Tomažič (1989) Veneti - naši davni predniki. Editiones Veneti in ČGP Večer, 524 s.

Venelin, Jurij (2009) Starodavni in današnji Slovenci. Ljubljana, Amalietti&Amal., 333 s.

Perdih, Anton (2013) Izvor Slovencev in drugih Evropejcev. Jutro založništvo, 208 s.

 

Ocena uporabnika: 5 / 5

Zvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivna

ChromosomesAluFish

V svetu in pri nas postajajo analize naše dednine vse bolj dostopne in uporabne (Genetika, SRD). Najbolj popularno je testiranje avtosomalne DNK (atDNA), s pomočjo katere lahko v velikih svetovnih zbirkah podatkov najdemo bližnje sorodnike, oddaljene do petega ali šestega kolena, za katere morda sploh ne vemo ali pa ne najdemo dokumentov. Eden izmed ponudnikov testov, ki sicer ni specializiran za genetsko rodoslovje, ponuja za posvojence in njihove rojstne družine 15.000 brezplačnih kompletov za odvzem vzorca in testiranje v akciji DNA-Quest, njihovi strokovnjaki pa bodo poskušali med podatki največjega svetovnega rodovnika najti tudi dejanske živeče biološke sorodnike. Poznane so posamične zgodbe 'Who do you think you are?", ki jih je izvedlo največje ameriško podjetje Ancestry na podlagi arhivskih zbirk podatkov in rodovnikov svojih članov. Ti imajo pri tem ponudniku testov atDNA prednost zlasti zaradi dostopa do vseh drugih rodoslovnih virov v Ameriki. Vendar, če ne raziskujemo ravno potomcev naših izseljencev, se bomo težko odločili za njihove storitve zaradi visoke cene članarine, ki jo zahtevajo za spremljanje vsakega uporabniškega profila (poleg stroška testa stane poln dostop 389 $ letno, manjši obseg storitev pa 240 $ letno). 

Med tistimi, ki želijo genetske teste iz rodoslovja razširiti tudi na druge lastnosti, kot je barva las ali oči ter ponuditi uporabnikom dopadljivo družbeno omrežje, nimajo pa zaledja v večji zbirki podatkov, je npr. 23andMe.  Z nižanjem cen hitrih testov se pojavljajo tudi novi ponudniki, ki ponujajo v enem paketu že testiranje vseh treh tipov: atDNA, mtDNA in Y-DNA (npr. Living DNA), a ne dajejo nobenih zagotovil o solidnih storitvah, ki jih uporabniki potrebujemo ne le za samo testiranje, pač pa predvsem za razlago in spremljanje rezultatov, ki nas uvrščajo nekam na svetovno genetsko drevo po materni ali po očetovi liniji ter primerjajo ujemanje DNK po posameznih kromosomih z bližnjimi sorodniki.  

Čeprav je trenutna cena atDNA postala dostopna zlasti za privabljanje novih strank (69 $), jo kaže ob velikem številu komercialnih ponudnikov testov vnovčiti pri tistem, ki nudi največ podpore v genetskem rodoslovju. V DNK krožku Slovenskega rodoslovnega društva (Drevesa) smo prepoznali velik pomen globalnega Genographic projekta (začel ga je Spencer Wells), ki je ustvaril svetovno genetsko evolucijsko drevo za žensko in moško linijo prednikov. Razvili so ključne DNK označevalce (DNA marker), ki jih za testiranje mitohondrijske DNK in DNK Y kromosoma uporabljajo tudi vsi ostali  ponudniki.  Njihov uradni laboratorij, ki je razvil tudi celo vrsto orodij za primerjavo rezultatov in ima tudi največjo zbirko genetskih podatkov za rodoslovje (skoraj milijon vzorcev),  je Family Tree DNA, ki ga tudi priporočamo za izbiro. Znotraj Family Tree DNA profila vsakega vzorca, ki ga odda dajalec, dobi razlago svojih rezultatov, na svoj elektronski naslov pa redna obvestila o najdenih ujemkih mtDNA in Y-DNA drugih dajalcev. Za testiranje atDNA pa je znotraj profila mogoča zelo enostavna primerjava ujemkov drugih dajalcev, prikazana po posameznih telesnih kromosomih in kromosomu X. Ker je natančno testiranje kljub vsemu še drago (celoten Y kromosom stane 530 $), je smiselno za testiranje izbrati tistega najstarejšega predstavnika družine, ki bo lahko dal najbolj reprezentativen vzorec. Tega lahko dajo moški, ki so nosilci tako mtDNA kot Y-DNA, ženske pa Y kromosoma svojega očeta ne podedujejo. Vsak pa lahko odda vzorec za atDNA. V primeru, da je bilo testiranje atDNA opravljenopri katerem od drugih ponudnikov, pa lahko prenesemo pridobljene podatke v Family Tree DNA za nadaljnje spremljanje in pregled ujemkov genetskih sorodnikov. Če vnesemo tudi rodovnik, bodo ujemki postali tudi preverljivi z dedovanjem priimkov in prepoznavanjem porekla dajalcev. Pri tem ni nezanemarljivo dejstvo, da naročnine za dostop do teh storitev in podatkov Family Tree DNA ne zaračunava.

DNK krožek Slovenskega rodoslovnega društva skuša zainteresiranim pomagati pri razumevanju rezultatov ter povezati čim več dajalcev slovenskega porekla, da bi nekoč rezultate koristno uporabili pri prepoznavanju populacijskih značilnosti Slovencev. Slovenski rodoslovci, vključno z velenjsko rodoslovno skupino, se tako vse bolj zanimajo za vključevanje DNK analiz bioloških vzorcev v svoje raziskave, ki sicer temeljijo na arhivskih in drugih dokumentih.

Zainteresirani torej vabljeni v Mestno knjižnico Velenje, kjer se bomo pogovarjali o genetskem rodoslovju.

Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna

racunalniskiAppRačunalniških pripomočkov je veliko. Na prvem mestu so rodoslovni programi. Nekateri sicer uporabljajo standardna orodja kot je Word, Excell, Corel Draw in še marsikaj, morda celo lasten rodoslovni program. Nič od tega ne more nadomestiti rodoslovnega programa.

Teh je veliko. Večina je angleških. Večina je dobrih, manj je boljših in zelo malo najboljših. Izbira pa je v vsem prepuščena uporabniku. Zato je zelo tvegano dajati nasvete. Do lastnih izkušenj pa uporabnik ne pride v minutah. Tudi v urah ne. Komaj v dnevih. Kdor torej hvali 'svoj' program, največkrat dokazuje, da o ostalih ne ve nič.

V Sloveniji je še vedno najbolj popularen program Brother's Keeper. O tem sklepam po številu oseb, ki so jih raziskovalci posredovali v referenčno datoteko Slovenskega rodoslovnega društva. Nad tistimi, ki svojih podatkov še niso posredovali v skupno rabo, ne morem soditi.

Dolgoletni uporabniki BK verzije 5 se od te ne morejo zlahka ločiti, saj so spoznali, da je verzija 6 sicer razširjena z nekaterimi dodatki, ti pa ne odtehtajo enostavnosti in drugih zmogljivosti verzije 5. Važno je tudi, kako je program preveden. BK5 in BK6 se v kakovosti prevoda razlikujeta. Glavna slaba stran BK5 je v tem, da v novejših operacijskih sistemih morda ne bo deloval. Stabilno deluje v okolju Windows XP. 

Še en zelo sodoben program je preveden v slovenski jezik. To je Family Tree Builder, ki ga razvija vodilna rodoslovna družba My Heritage in ni namenjen zgolj vodenju zbirke, ampak tudi podpori spletnega objavljanja in povezovanja z različnimi omrežji (npr. Family Search, BillionGraves), kreiranju rodoslovnega socialnega omrežja in aplikaciji na mobilniku. 

Računalniških pripomočkov je še mnogo. To so predvsem vse številnejše in vse obsežnejše referenčne zbirke. Bistven pripomoček je možnost spletnega objavljanja rezultatov lastnih raziskav ter internetna prenosljivost in izmenljivost podatkov (standardni format baze je GEDCOM).

Med najbolj razširjenimi rodoslovnimi programi so:

  • Ancestral Quest – osnovna različica je brezplačna,
  • Brother's Keeper - tudi v slovenščini, zmogljiv program za upravljanje baz podatkov (do 10 milijonov zapisov),
  • Family Tree Maker se povezuje z zbirko podatkov Ancestry.com,
  • Geni, ki se kot del skupine MyHeritage prevaja v slovenščino,
  • GRAMPS - za Linux, BSD, Solaris in Windows; brezplačni, odprtokodni in tudi v slovenščini,
  • Legacy Family Tree v povezavi s FamilySearch in Microsoft® Virtual Earth™ locira najdbe,
  • MyHeritage Family Tree Builder - tudi v slovenščini in 36 drugih jezikih, objava drevesa na zasebni ali javni spletni strani; po objavi samodejno iskanje sorodnih zapisov; rodoslovno in socialno omrežje.

Rodoslovni programi imajo vgrajene funkcije priprave tekstovnih in grafičnih poročil za prikaz rodovnikov. Izrise in prikaze pa je mogoče narediti tudi s posebnimi programi (npr. Genealogica Grafica)

Že nekaj let pa nastaja Wiki Tree - globalno drevo človeštva, v katero rodoslovci združujejo svoje končne rezultate raziskav, ki naj bodo v uporabo prihodnjim rodovom (uvoz GEDCOM baze).

 

Ocena uporabnika: 5 / 5

Zvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivna
popup1    popup2    popup3